Žvižgal in popeval je po hiši in se čudil materi, da se toliko žalosti. Prišel je k njej, kakor da se ni sploh nič dogodilo, poljubil jo in objel in bil odkritosrčno presenečen, da ga je molče in hladno odrinila od sebe. »Ah, pozabil sem, da se jeziš,« se je nasmehnil in šel po svojih opravkih v mesto ali na izprehod.