Tilda je boleče pogrešala njegove prejšnje otroške in iskrene prisrčnosti. Kadar je zdaj šel k njej in se ji laskal, je vedno mislila: »Aha, gotovo je tudi tako po ljubljal svoji materi roko, ji ravnal lase, gladil lice...« Mučen ji je bil ta občutek in sramovala se ga je.