Zagledala se je dol na morje v bleščečo daljavo, ki se je kakor srebrna kovina ravna in gladka raztezala od brega do brega in dalje do neba. Neka skrivnostna, mehka in sveta žalost ji je napolnjevala srce zvrhoma in iz oči so se ji usule solze, blagodejne kakor. », hčerka, kakor svetel nebeški gost je prišla, živela nekaj let z menoj in odšla...