Kakor iz srebra skovane so bile kraške gore naokrog, kakor z zelenim žametom okrašene od gozdičev, vrtov in vinogradov. Kakor beli golobi so bile posejane kamnite kraške hišice po dolih in brdih, a tam okrog pristana se je vzdigalo pisano tržaško mesto, kakor iz pravljice vzeto, z zelenimi kupolami svojih cerkev in palač. »In vendar je svet zelo lep,« je dihnila.