Kadar je šel po svoje popravljene čevlje k čevljarju, je rekel, da je čevljar desetico ali dve več računal, kakor je v resnici; če mu je mati slučajno naročila, da bi prinesel kakšno stvar iz mesta, je povsod priračunal par krajcarjev. In vendar ni vse skupaj nič pomagalo; vsem je bil že dolžan v šoli, temu pet krajcarjev, onemu petnajst, tretjemu osem, četrtemu dvajset. Doma je, kar je mogel, izberačil od Lene pa, pred materjo se je vendar nekoliko sramoval; bal se je je, težko je prenašal njeno žalost, njene solzne poglede, kadar je prišel kak njegov greh na dan.