Vse do poslednjega vinarja je dala materi in če ji je ta pustila kakšno desetico, češ da je to njeno, da mora tudi sama imeti kaj od svoje pridnosti, jo je gotovo dala. Če ni dala sama od sebe, ji jo je že drugače izmamil, z laskanjem in tožbami, češ drugi dečki imajo to in ono, a on ničesar. Vedno je kaj potreboval; lep nožič, notes in druge take malenkosti, brez katerih bi bil prav lahko prestal.