Opoldne je pripovedoval, da se je to in to zgodilo v šoli, a zvečer je pripovedoval isto že na drug način; drugi dan je pozabil na vse in če so ga vprašali, kako se je stvar dalje razvila, je priznal, da si je vse izmislil. Nikakor ni mogel razumeti, da bi bilo kaj slabega izmišljati si take reči. Izmikal je v kuhinji, kar je mogel, in le zato ga ni tožila materi, da je ne bi žalostila.