nova beseda iz Slovenije

Zofka Kvedrova: Njeno življenje, poved v sobesedilu:

Popolnoma nič resno ni jemala njegove vesti; zapisala je ta svet samo tako iz nekega tajnega, nepriznanega usmiljenja, da nekaj reče. Zato, ker je bil napisal tisto povest o muhi, ki se je bila dotaknila njenega srca in ga ganila, čeprav si je tajila to sama pred seboj. O pustu je dobila debelo uradno pismo, da ji je mož umrl, da je imel jetiko, da ni mnogo trpel; v ječi se je vedel vzorno in je bil zaradi svojega veselega temperamenta priljubljen pri vseh; vsi so ga imeli radi, tudi pazniki, duhovnik, zdravnik, celo uradniki in sam direktor kaznilnice; računsko vodstvo kaznilnice ji pošlje vsoto, ki se je zaračunala po predpisih za njegovo delo v njegovo korist; pokopali ga bodo na pokopališču kaznjencev, kakor zahtevajo predpisi in zakon.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA