nova beseda iz Slovenije

Zofka Kvedrova: Njeno življenje, poved v sobesedilu:

Sram jo je bilo, da je tak; kakor suh list, ki ga nosi veter zdaj sem, zdaj tja. Lice ji je gorelo; čutila je na sebi njegovo sramoto, ki se je ni zavedal, ponižanje, ki ga ni videl. ‒ Kakšen je ta človek, kakšen je ta človek?! ‒ se je čudila, ogorčena v dno srca.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA