Iz pisem se je videlo, da ga popolnoma nič ne vznemirja vest in da je kesanje njegovemu srcu tuje čustvo. Pisal je o »smoli«, ki jo je imel v življenju, posebno pa zadnja leta; lastne krivde se sploh ni zavedal. V tretjem, četrtem pismu ji je že šaljivo opisoval ječo, se hvalil, da ga imajo vsi radi; da je gospod, da ga v pisarnah rabijo; če bi imel cigarete pa včasih malo boljšo hrano in kakšen kozarec vina, bi bil čisto zadovoljen.