Kakor mrtva se je zgrudila zvečer na posteljo in spala nepremično v globokem snu vso noč pozno v drugi dan. Ko je vstala, se ji je zdelo, da ji je glava prazna pa srce, da nima duše, ničesar. Ni več ni mogla razmišljati o svoji nesreči, ogorčevati se, upirati se.