Vihar v srcu je potihnil kakor hipoma; misli v glavi, kljuvajoče in obupne misli, so se utrudile in umirile in po strašnih, pretresujočih duševnih bojih je zahtevalo zdaj tudi telo svoje pravice. Tedne in tedne ni spala; misli so se ji podile po glavi kakor pošasti, v srcu ji je kljuval obup; vroča mržnja, neizmerno ogorčenje nad usodo, ki jo je tako neusmiljeno preganjala, ji je kipelo v žilah. Stiskala je pesti v brezmočnem gnevu, ječala ponižana in teptana v grenkih mukah.