Nepokvarjen in otroški je bil ta smeh in z njim je prihajal ljudem blizu; mnogo bliže, kakor so hoteli. je bil navajen, da so ljudje v trgu in uradu v nekem posebnem tonu govorili z njim, da se je že v besedah videlo, da ga spoštujejo. A ta mladenič se mu je zasmejal v lice nekako prisrčno in odkrito in vprašal ga je, kakor bi bil vprašal vsakega drugega, navadnega človeka, kaj dela v prostih urah, če hodi rake lovit ali doma obdeluje vrt ali morda kot lovec s puško in s torbo lazi po sosednjih gozdih.