Kako je prišla smrt v njeno hišo in ji ugrabila hčer in sina, ki ju je ljubila, kakor vsaka mati ljubi plod svojega srca. Tiste mesece, ki so sledili, mrzli in grozni, topi, obupa polni in nemih solza, temne bojazni pred bodočnostjo. Ali ko se ji je rodil sin, ta sin, sin njene duše, je usmiljena roka izbrisala iz njenega srca vso grenkobo spominov, žalost ji je ublažila v mehko tožnost, strah ji izpremenila v upanje.