Dekleta so cvetela, zorela in čez nekaj let so se umikala obledela in ovenela v skrita kota domačega življenja. Malokdaj je prišel kdo, izbral med njimi rožo in jo presadil na svoj vrt; malokatera je našla srečo v zakonu. Vsako leto je iz malih, tihih hiš stopala nova žen ska mladost, kipeča v prvi lepoti, razkošna in ljubezni vredna, ljubezen pričakujoča; a pred njimi so odstopale tiste, ki so bile lani še mlade, letos pa ne več; tiste, katerih cvet je zaman uvenil.