Nič ga ne skrbi, nič ga ne teži. Včasih je pomislila s strahom na to, da pač tudi svoj graščinski posel opravlja tako, kakor je sploh sam: brez reda, površno, lahkomiselno. Ni mnogo razumela njegovih stvari, a toliko je vedela, da je njegova pisarna v groznem neredu, da so knjige zanemarjene, računi se valjajo po predalih in njegovih žepih kakor smeti.