Glej, zapadla ji je stara mati, zapadla ji je mati, in tudi ona ji zapade! Ta starka, ki se opija vsak dan z žganjem, ki govori surove besede, preklinja ‒ morda je bila dobra in blaga v mladosti; mati, ki se s pijanci vlači okrog, pripoveduje, kako lepa je bila njena prva ljubezen, zvesta, globoka, polna zaupanja. Ali pahnili so obe v blato, vrgli so ju na gnoj, da pogine vse dobro in lepo v njiju srcih in dušah.