Nikogar nisem imela, ki bi me imel rad, in moje malo občutljivo srce bi se bilo tako oklenilo čutečega, dobrega bitja. Z lačnimi pogledi sem gledala v globoko, jasno modrino neba in težko in žalostno mi je postajalo v mali otroški duši. Mnogokrat sem se tam na tleh jokala in se z zobmi zagrizla v vlažno, mrzlo zemljo, ker si nisem vedela pomagati v svoji žalostni zapuščenosti.