In vedno sem šla naprej, zakaj gori na vrhu gore je bil moj cilj in vedela sem, da je ondi polno krasote. Šla sem potrpežljivo, vedno, vedno kvišku, padala sem, moji udje so bili razpraskani, odrti, ali v srcu mi je živelo upanje in moje oči so se svetile od vere. Tamkaj gori bo krasno!