Vklenjena sta bila v majhno, ozko ječo in bíla sta ob stene in besnela nad vsem in nad seboj. Mnogo pokopanih moči je moralo biti v njiju, da sta se tako dolgo upirala usodi, da sta imela vedno moči za nove izbruhe svojega bitja. Umem ju morda bolje, kakor se umeta sama ‒ če sta sploh kdaj poskušala to ‒ in ker ju umem, spoštujem ju bolj kakor kdaj poprej.