Kadar so ga temni, neprijazni obrazi doma žalili v srce, bežal je v gozd in tam pozabil na vse. Čemerno in nezadovoljno se je držal oče, srdit, da se sin ni uklonil njegovi volji; mati je tarnala in ga mučila z neprestanim vpraševanjem; brat se je držal mrzlo in nezaupno, kakor da se boji, da bi ta srečnejši, študirani imel tajne namene, da se še kako okoristi, da še kaj izvleče iz tega doma, ki ga je on imel za svojega, a ki je njemu doslej še tako malo dal. *
In če ga je vse razočaralo in ogoljufalo pri tej vrnitvi, narava ga ni.