Ali globoka poezija verskih obredov tu zunaj na deželi, v preprosti, ubožni, belo pobeljeni vaški cerkvi, kjer se je rahli dih narave mešal med molitev, kjer se je ptičje petje spajalo s svetimi napevi, kjer so med kadilo dehteli stoteri zeleni gozdni naokrog, ta mu je segala v dušo, ga prešinjala, dvigala v neko slavnostno razmišljanje in poglabljanje. Bil je zbran v svojem srcu, jasnilo se je pred njim, videl je težko, samotno pot pred seboj, po kateri mu je bilo hoditi. Evangelij, potem pridiga ...