Zdelo se mu je, da ga še nihče na svetu ni tako razžalil. Udaril je s pestjo po mizi: »Zaradi mene ni treba biti nikogar sram, tudi vas ne!« je zakričal in solza mu je prišla v oko ‒ iz jeze ali žalosti, tega ni vedel. Oče je odšel in kmalu nato je prišla mati.