Neko starejšo »kandidatkinjo« sem sovražila iz vse duše, ker mi je nekdaj moje spodnje krilo, ki se je ob pranju zamešalo v njene stvari, vrgla pred noge z besedami: »Pfui, wie grob!« da so se vse druge v spalnici zaničljivo zasmejale. Neka stara Francozinja, ki smo ji rekale »madam«, je prišla vsak teden dvakrat v samostan učit nas poklonov in manire. Bila je nadvse vljudna, vikala je vse, tudi najmanjše, a meni je bila poosebljena hudobnost.