Ženina dota petsto goldinarjev je bila sicer zavarovana, toda šele na drugem mestu za, in kaj bi mu končno to tudi koristilo! Izsekal je še tisto iz gozda, kar se je dalo, prodal Reichovemu mešetarju, ki je po okolici kupoval les za njegov račun, in za skupljeni denar zopet kupil konja. Vozaril je kakor prej, ali vendar ne kakor prej.