Nekako osorno je odrinil starega Šimna, ki je sedel široko na klopi in opiral komolce na mizo, ter molče zleknil svojo dolgo postavo v dve gubi. »Slivovke, eno osmino!« je zakričal z raskavim glasom in jezno zarežal nad, ki ga je nekako neverno motril s svojimi malimi, zalitimi očmi. *
»Kaj pa je bilo?« se je vmešala radovedna krčmarica in trla svoj beli predpasnik med prsti.