Imela je dovolj časa za ogledovanje dolgih, s vloženih in okrašenih pušk, ki so visele po stenah, dovolj časa za igranje s čudnimi amuleti, ki so ležali v omarici: s tujim denarjem in svetinjami, prstani, majhnimi in ličnimi kakor od ženskih prstov. Nekoč se je zvečer igrala s čudno brošo iz krvavordečih kamnov. »Kdo ti je dal to?« ga je vprašala.