Pot se je vlekla, biseri okrog Daninega vratu so postali hladni in čudno težki; tesnili so jo. Vso dolgo pot je mislila na njegova usta, ki so trpka, ponosna, lepa in strašna, ki so gotovo malo poljubljala, ki so še lačna poljubov in ljubezni. Ali šele ko sta pozno v noči prišla v njegovo kočo, ona vsa utrujena in slaba, jo je vzdignil k sebi in jo spet poljubil...