Nikoli ni vzbujala pozornosti, vendar je bilo v njeni bližini prijetno. Bila je kot plah sončni žarek, kot nežni vonj gozdne. Skoraj nič se nisem razgovarjala z njo, a kadar koli sem jo gledala, ko je sedela pri oknu in vezla krasne vzorce v beli, sem se spet in spet spraševala, kako neki živi, kaj se dogaja v njeni duši, kakšne misli se snujejo za tem čistim belim čelom.