Ljudje po vaseh - se mu je zdelo - žive pusto in nevredno suženjsko življenje, brez veselja so in brez svobode. Tam ne tulijo volkovi pozimi pred kočo in vihar se ogiblje umazanih, strahopetno stisnjenih hiš - je pripovedovala mati. pa je ljubil tuljenje lačnih volkov pozimi, ljubil je vihar, kadar se je silen, divji in togoten gnal preko gozdov, da so pokali mogočni stari hrasti in so se gibke smreke klanjale do tal.