Odšel je torej grof, odšel domov, v daljno domovino, ki jo je tako ljubil. Naj se je nasiti, najt se je napije; naj mu bo vsaka solza blagoslov, svet blagoslov na njegovem potu, vsak vzdihljaj sladek nasmeh sreče! Nič več ni štela dni: vstalo je sonce in zašlo za gore, a Mara joka: prižgale so se zvezde na nebu in so ugasnile, a Mara joka.