Toži se mu proč, kdo ve kam se mu toži, čez deset zemelj, čez sto gora... v neizmerno daljo... In bala se je, da ji ga ne vzame ta dalja, ta strašna, neusmiljena dalja, ta njegov dom na severu, ki ga ljubi tako zelo in je izgnan iz njega za vselej! In še lepše mu je pela, še lepše je drhtela tamburica pod njenimi mehkimi prsti.