Kakor mati je držala njegovo lepo moško glavo na svojih prsih in kakor mati ga je tolažila s trepetajočimi ustnicami. Tako jo je bolelo srce, da bi kričala od bolečine, in taka sreča jo je prevzela, da je mislila, da umira od sladkosti.
In takrat, sredi noči, v neizmerni, ko je pred njima ugašala grmada in je rasla in se gostila tema, takrat je pripovedoval v tujem, mehkem jeziku lepi svojo povest.