Slavonski človek ne iztuhta tega, ne iztuhta nikdar! Čez deset zemljá, čez sto gorâ, čez sto šum, takih, kakor morje neizmernih... kje, kdo to ve, daleč, daleč, kakor do visokega neba. In grof s tujimi očmi, s tujimi, ponosnimi, kakor strele bistrimi očmi, je hodil v šume, zamišljen, teman.