Zdelo se mi je nemogoče, strašno, nerazumljivo. Videla sem jo pred seboj, kako umira, mirno in tiho, a v neznosnih bolečinah, v grozi in obupu kako umira v prvem razcvetu neslišno in težko, neizmerno težko pod kruto nalezljivo boleznijo. In kriknila sem zdvojena in obupana: »Zakaj, le zakaj tako?!«