Nekdo je videl sorodnika, ki je že mesece ležal v grobu, hoditi ponoči okrog njegove hiše in čez štirinajst dni ga ni človeka v vasi, ki bi ne srečal tega mrliča na vasi ali za vasjo, na polju ali kjer koli. Od mladih nog so prenasičeni z duhovi in prikaznimi; z materinim mlekom pijejo vase pravljice o čarovnicah, o zakletih živalih, o peklenskih pošastih in mrtvaških spominih in ni ga štiridesetletnega moža, ki bi že ne imel strašnih prividov, o katerih govori samo s pritajenim glasom in z grozo v očeh. Bila sem takrat še doma.