Tišina Tišina, ki je nad vsem, dela vzorce iz nedoločljivega nereda ‒ ‒ da postane harmonija mirú, ki je eden, določljiv.
Spremne besede PRVA Pesnica je, kot pravi v svoji uvodni pesmi v zbirko, nekako zemeljsko zasidrana v zemlji in se iz nje spreleta z verzi in podobami po meridianih čustev in misli, ubeseduje krog videnega in občutenega s tem, ko ‚potuje skozi svoje mnogoterosti’. Teh je v značilni pesniški legi nekaj, ki so vredne pozornosti; zlasti velja to za pesmi, ki so kakor izdihane na papir in ne z vodeno roko zapisane, tam, kjer je preprostost sama najbolj učinkovita in neposredna.