Ta moja soba in kavč v njej in ta mir in otroški vrišč, ki prihaja k meni od zunaj, vse se lepo useda na mojo dušo; res, vse, kar ta hip ustvarjam s svojo resničnostjo, je čudovito in nimam nobenih drugih želja.
Ko pride čas noči Ko pride čas noči, prekrasno gluhe, da se srce lahko umiri, da zvabi me v izbrani svet za tisto noč ali prelet čez vse svetove, takrat razgrnjene moči mi domišljija osveži, da drugi dan vsa moja kri posrka vase, kar čas ji nudi, ki dar daru je, življenja.
Moji koraki Moji koraki vodijo k srcu, drobni so, ali neskončno zeleni in moje roke imajo tisoč pisav; vse oblike bi rada objela, da me ena ne zagrabi in spremeni v kamnito princeso.