Dvignjeni prag tostran straži staro brezje s studenci, ki tečejo nazaj v izvire, in je veliko doživetje umiti se v njih kot nezadolžen človek. Ali slišite krike ‒ spet so odrezali v vasi lase žrtvi, ki jo vlečejo golo po lužah in gnoju. Pa te šaljive in žaljive navade prepuščam krošnjarjem in konjedercem, ki imajo drobceno prednost pred vsemi, namreč: nikoli ne pozebejo.