Ne morem in ne smem legendarnih obdobij prilagajati očem in dlani zadnjega bralca, od katerega se lušči pozlata. In bo ta bralec iskal v mojem tekstu sebe, in bo užaljen, ker se ne bo našel v nobenem liku in dogodku. Tak si tudi ti, ki s prepotenimi in umazanimi nogami stojiš zunaj mene, in me kljub nekaterim časovnim zaostankom in celo izostankom prehitevaš, s kamnom v roki.