In me spreleti, kot da sem danes in tukaj jaz tisti pes iz preteklika, in pravzaprav niti nisem Nekdo-Drugi, in je tole ozko grlo Evrope. In bom moral naviti sebe v klobčič, ki me bo čakal daleč pred menoj v neskončnost zakotaljen, a me bo čakal, da ga dohitim in vzamem v roke. Se bom prav tam srečal še z lastnikom romba in lastnikom spremljevalnega psa ‒ z Grimbschitzem?