Nekaj pritiska name kot na zvonec in te vprašam, me ti stresaš, ti si pa na istem, nekaj te obteži kot kamnita dlan in me zbaruješ: si ti taisti, ki mi zoperjuje? Trava s čebeljimi obšivi se šibi pod mojim obrazom. Pa doživim še to: stopim iz sebe, in tudi iz teksta, nazaj se pa dolgo časa ne morem vrniti.