(Trkanje na vrata; otroški živžav) ... kot da sem otrok, polulan in pokakan, in so me prišli preobleč ... Razglasili so tudi javno mnenje teksta, jaz pa vem, da tekst spi in še ne daje izjav. Poetski obrat iz mene v tekst, iz najdenčka v izgubljenčka, iz bralca v klavca, to neusmiljeno sprevračanje, ki je vdelano v čas, je lovski in sonetni najdipes in ovohava mojo čast in slavo ‒ kot simetrijo čutov.