Pomislite: dva dni smo marširali kot ujetniki drug ob drugem po samih strniščih, kmetje tam okoli so pa poznali kruh samo za, za Veliko noč in za smrt. Tam, kadar hočejo povedati, da človek umira, pravijo: ‚samo kruh še jé’.« Ljudje so se čudili in hodili večer za večerom, dokler se jim ni skril.