Videlo se je do ograje, pa še do tja bolj slabo, kajti megla se je plazila skozi nizko grmovje čisto do oken, da je vse tonilo v čudno sliko, s katere so pobegnile barve. Muževen gorski marec, vsi dnevi v njem so bili vse pomladi podobni enemu, vsi prihodi in vsa slovesa brez spreminjanj. Z se nama je včasih zgodilo, da sva sedela vse popoldne molče in je bilo, kot da bi govorila.