Sklonil se je, da bi videl, kakšen dan je že zunaj, a se je takoj prestrašil. Spomnil se je namreč, da še sedaj niso podrli odra, ki so ga bili postavili, ko so popravljali zid, in vedel je, da leži vprav ob golobnjakih debel les in da je tako čisto zaprt. Tisto svetlobo, ki je silila k njemu, je gledal, in bilo mu je hudo.