Načrta o svojem življenju brez Màrija ni imela, čutila je, kako si sama zmerom strastneje želi pijače, kako ji primanjkuje volje za sleherno resno delo in misel; a to je ni motilo, da ne bi v svojih najbistrejših trenutkih preklinjala Màrija in sebe kovala v otroške sanje in neko drugačno življenje. On je kriv njenega propada, brezdelja ... Njen sanjavi obraz je znal sproti prikriti trpljenje in njej sami se ni zdelo že nič več hudo ali žaljivo, če so ženske govorile o njej le kot o lenobi, delomržnici, če je upravnik prečrtal njeno prijavo v klub in so se ji tudi vsi stanovalci umikali.