Roka se mu je dvignila, položil je prst na ustnice in se poigral z njimi: »Brrrr ‒ brrrr ‒ brrrr ‒.« Mlada dva sta planila v glasen smeh, toda se je smehljal naprej, ne da bi odprl oči. »Ljubljana je tu, spoštovani gospod,« sta zaklicala in ga potresla za ramo.