Planil je k njemu in zaklical kakor nekoč: »Gospod profesor, jaz sem.« Starec se je za hip ustavil, dvignil glavo in strmel v s svetlimi očmi, potem pa je rekel nevoljno mrmraje: »Sprejemam doma od enajste do dvanajste,« in počasi oddrsel naprej. »Ni me spoznal,« je rekel glasno.