Nekje gori v tej ogromni stavbi je prostor, v katerem se je shajal nekoč z Jelo, je bila sobica, ki je imela oči, da je gledala in ušesa, da je poslušala, le zase je shranila tisoč živih trepetajočih ur, dokler ni prišel nekdo, ki jo je porušil, in ubil dogodke, podobe, ki so samovale skrite v nji, gospod Ari Kornfeld, katerega ime je nekoč na seji v Ljubljani prvi izrekel. Potem je dolge ure blodil po ulicah. Neprestano ga je zanašalo v bližino kemičnega instituta, pa se je zopet oddaljil od njega.